EN ISO 12631 – energijska učinkovitost fasadnih sistemov
Fasadni sistemi imajo pomemben vpliv na energijsko učinkovitost stavb. Poleg kakovosti stekla in profilov pomembno vlogo igrajo tudi konstrukcijski detajli, priključki, toplotni mostovi in način izvedbe.
Standard EN ISO 12631 določa metodologijo za ocenjevanje toplotnih lastnosti fasadnih sistemov ter predstavlja pomembno referenco pri njihovem načrtovanju in razvoju.
Kaj obravnava standard?
Standard vključuje:
- toplotne lastnosti fasad,
- vpliv profilov,
- vpliv stekla,
- vpliv priključnih detajlov,
- linearne toplotne mostove,
- energijsko učinkovitost celotnega sistema.
Njegov namen je zagotoviti enoten način vrednotenja fasadnih konstrukcij.
Zakaj je pomemben?
Projektanti lahko z uporabo standarda:
- primerjajo različne fasadne sisteme,
- optimizirajo konstrukcijske detajle,
- zmanjšajo energijske izgube,
- izboljšajo kakovost projektov,
- preverijo skladnost z energijskimi zahtevami.
Takšen pristop prispeva k razvoju trajnostnih stavb.
Analiza konstrukcijskih detajlov
Posebna pozornost je namenjena:
- priključkom fasade,
- sidranju,
- konzolam,
- stikom z drugimi konstrukcijami,
- vplivu različnih materialov.
Prav na teh mestih pogosto nastajajo največje toplotne izgube.
Povezava z drugimi standardi
EN ISO 12631 se pogosto uporablja skupaj z:
- EN ISO 10211,
- EN ISO 10077-2,
- drugimi standardi gradbene fizike.
Skupaj omogočajo celovito vrednotenje energijske učinkovitosti fasadnih sistemov.
Povzetek
EN ISO 12631 predstavlja pomemben standard za razvoj energijsko učinkovitih fasad. Projektantom omogoča primerjavo različnih rešitev ter optimizacijo konstrukcijskih detajlov z vidika gradbene fizike.
Priporočena programska rešitev
Za numerične analize fasadnih sistemov in optimizacijo konstrukcijskih detajlov v skladu s standardom EN ISO 12631 priporočamo FLIXO, ki omogoča natančne izračune na osnovi metode končnih elementov (FEM).